Energoplan

V soboto, 12. decembra 2009, v Tacnu pod Šmarno goro smo odprli vrata nove stanovanjske soseske Tacenske brzice. Sosesko s skupno 57-imi stanovanji, ki bodo vseljiva konec letošnjega leta, si je ogledalo več kot 500 ljudi. Veliko pozornosti obiskovalcev sta pritegnili dve že opremljeni stanovanju, ki sta ju posebej za to priložnost opremilli podjetji Slovenijales Bivanje in Harvey Norman.

V soboto, 19.septembra smo odprli vrata 96 stanovanjskim enotam, nove stanovanjske soseske Zeleni Grič. Z obiskom smo bili izredno zadovoljni, saj nas je s svojo priostnostjo počastilo več kot 400 obiskovalcev, ki so izrazili zadovoljstvo, tako z kvaliteto kot samo zasnovo stanovanj.
Prijetno otvoritev sta s svojim simpatičnim nastopom oplemenitila še Simona Rakuša in Boštjan Klun, ki sta v vzorčnem in popolnoma opremljenem stanovanju odigrala družino in življenje na Zelenem griču.

V petek, 18.oktobra smo uradno predali novi vrtec svojemu namenu. Čas, v katerem se trenutno nahajamo je prinesel nove razvojne priložnosti in nove izzive, zato smo v Energoplanu izredno ponosni na ta projekt javno-zasebnega partnerstva skupaj z Občino Dol. Veseli in ponosni smo, da soustvarjamo podobo kraja z novo dodano vrednostjo in večjo kvaliteto življenja. Predvsem otrokom, ki jim je vrtec primarno namenjen pa tudi vsem ostalim uporabnikom želimo, da se v njem počutijo prijetno, varno in udobno.

V komunalni coni na Primskovem v Kranju gradimo proizvodno-skladiščno-poslovni objekt Le-tehnike.
Objekt ima klet, pritličje in štiri nadstropja ter teraso. V objektu sta dve osebni in tovorno dvigalo.
Skupna neto površina objekta je 6.700 m2.
Predviden zaključek gradnje je konec letošnjega leta.

V marcu smo pričeli z gradbenimi deli na prizidku A Cosmosa na Celovški cesti v Ljubljani, kjer v tem tednu zaključujemo z betonskimi deli. Prizidek bo imel klet, kjer bosta lakirnica in servis, zgoraj pa bo salon vozil Mazda. Vrednost prizidka je 1.300.000 EUR.

Od decembra do maja smo prenavljali BMW salon in servis v objektu A Cosmosa na Celovški cesti v Ljubljani. Vrednost del je bila približno 300.000 EUR.

18. 5. 2009

PODELITEV NAGRAD ZA NAJBOLJŠA RAZISKOVALNA, DIPLOMSKA,MAGISTRSKA IN DOKTORSKA DELA

V četrtek, 23.4.2009, je v Zbornični dvorani Univerze v Ljubljani potekala slovesna podelitev nagrad družbe Energoplan d.d. in Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani za najboljša raziskovalna, diplomska, magistrska in doktorska dela.

Na razpis se je prijavilo 18 nalog. Razpisnim pogojem je ustrezalo 10 diplomskih del.

Nagrajenci razpisa so:

1. Babić Vanja- Analiza gradbenega projekta s poudarkom na udeležencih - primer gradnje plinovoda,

2. Bernik Marko- Intelektualni kapital v gradbeni industriji,

3. Kolšek Jerneja- Management inovacij v gradbenem sektorju,

4. Ožbolt Matic- Celostna zasnova objektov kot integrirano projektno delo,

5. Petrovčič Simon- Analiza in projektiranje tankostenskih in cilindricnih silosov v skladu z evrokod standardi,

6. Sušnik Peter- Optimizacija stroškov in prihranek površin pri komunalnem opremljanju zemljišč,

7. Tekavčič Nina- Značilnosti vodenja projektov v podjetju Energoplan,

8. Potrpin Tomaž- Uporaba programskega okolja VICO Control 2008 na primeru planiranja gradbenih del stanovanjsko poslovnega objekta,

9. Debeljak Sašo- Primerjalna analiza opažnih sistemov za objekt tehnološki park Ljubljane ter

10. Jakše Tadej- Upravljanje s tveganji v gradbenih projektih.

Vsem nagrajencem iskreno čestitamo in jim želimo veliko uspehov na nadaljnji poti.

S finalizacijo objekta smo pričeli 16. 1. 2009 in zaključili dela v pogodbeno dogovorjenem roku, 24. 4. 2009. Za zunanje obiskovalce se je trgovski center odprl 7. maja 2009.
Naša naloga je bila obrtniško in instalacijsko zaključiti objekt po standardih Mercatorja brez zunanje fasade in konstrukcij, ki sta bila ob našem prihodu na gradbišče že izvedena.
Trgovski center Mercator se nahaja le dobrih 5 minut hoje od strogega centra Banja Luke. Zgrajeni objekt je etažnega značaja, skupna površina objekta je 41.209 m2 in spada med največje trgovske objekte v Republiki Srbski.

Projekt se izvaja v obliki javno-zasebnega partnerstva s podelitvijo stavbne pravice za obdobje 20 let. Pogodba je bila podpisana v letu 2008, gradnja se je pričela januarja 2009, predvidoma septembra letos bo vrtec že sprejel otroke. EP INVEST d.o.o. bo kot imetnik stavbne pravice sklenil najemno pogodbo z občino za opravljanje dejavnosti vrtca in zobne ambulante.
Objekt bo imel pritličje in delno nadstropje. Vrtec bo obsegal 6 oddelkov, v katerih bo prostora za približno 100 otrok, poleg tega pa sta predvideni tudi dve zobozdravstveni ordinaciji. Neto tlorisna površina objekta je 1.590 m2, ocenjena investicijska vrednost pa 3,0 mio EUR.

05. avgusta sta družbi Grep d.o.o. in Delta Real Estate na prostoru, kjer bo do 30. junija 2010 zgrajen kompleks Športnega parka Stožice, podpisali pogodbo, s katero je Delta Real Estate kupila trgovski del kompleksa. Pogodbo so slavnostno podpisali Zlatko Sraka in Uroš Ogrin, direktorja Grepa ter Dejan Racić, generalni direktor Delta Real Estate. Trgovski del kompleksa bo imel okoli 250 lokalov.

Projekt Športni park Stožice - podpis predpogodbe z družbo Delta Real Estate

Družba Grep d.o.o., ki sta jo nedavno ustanovila Energoplan d.d. in Gradis G d.d. za izvedbo projekta Športni park Stožice, je za partnerja v trgovskem delu kompleksa izbrala družbo Delta Real Estate, s katero je 11.06.2008 podpisala predpogodbo.
Predpogodbo o izgradnji so podpisali Zlatko Sraka in Uroš Ogrin - kot predstavnika Grepa ter generalni direktor Delta Real Estate Dejan Racić. Podpisu pogodbe sta prisostvovala tudi ljubljanski župan Zoran Janković ter predsednik in lastnik Delte Holding Miroslav Mišković. Pogodba z Delto bo sklenjena v prihodnjih mesecih.
Delta bo v izgradnjo 200.000 m2 velikega centra investirala 242,5 milijona evrov, kar predstavlja največjo srbsko naložbo v Sloveniji.

Uspešno smo zaključili tehnično zelo zahteven projekt modernizacije in avtomatizacije proizvodnih zmogljivosti za našega naročnika Julon d.d. Objekt oz. industrijska hala, kjer se bodo proizvajale "niti" za tekstilno industrijo, ima tlorisno 2.160 m2 bruto površine. Objekt je zasnovan kot skeletna gradnja, kjer smo uporabili 550 T jekla za izvedbo konstrukcije. Sam način gradnje je bil zelo zahteven, kajti gradbena dela so potekala v obstoječi tovarni, kjer je proizvodnja okoli novo grajenega objekta nemoteno potekala.

03.06.2008

10. jubilejne športne igre

V petek in soboto, 30. in 31. maja, smo se Energoplanovci in naši gosti iz Team-a, Čakovec, srečali na jubilejnih 10. športnih letnih igrah. Vreme nam je služilo, dobro razpoloženje in športni duh pa se vidi s fotografij...

Dne 28.02.2008 je bil Energoplan skupaj s partnerjem Gradis G izbran za gradnjo enega največjih kompleksov v državi - novega stadiona, večnamenske športne dvorane, vključno z vsemi spremljajočimi objekti (nakupovalni center,..), skupno zunanjo ureditvijo ter obsežno prometno in komunalno infrastrukturo v Stožicah.

V mesecu in pol bo določen projekt za štadion in športno dvorano; gradnja velikega kompleksa naj bi bila zaključena do konca junija 2010.

Obseg prevzetih obvez skupaj s partnerjem (Gradis G):
- celovit inženiring v pripravi
- celovit inženiring v izvedbi
- projektiranje vseh objektov
- izgradnja trgovskega centra in parkirnih površin
- izgradnja prometne in komunalne infrastrukture
- v primeru izbora izgradnja stadiona in dvorane
- sodelovanje z javnim partnerjem na vseh nivojih JZP

Energoplanovi športniki smo se zbrali v Kranjski gori na tradicionalnem zimskem športnem dnevu. Lepo vreme in dobro razpoloženje sta nam pomagala, da smo se pogumno borili z zahtevno veleslalomsko progo.

Zadovoljni glavni organizator - vsi smo celi, rezultati pa so v njegovi škatli.

Zaposleni iz celotnega poslovnega sistema Energoplan smo se zbrali na novoletni večerji v hotelu Lev. Plesali in zabavali smo se do zgodnjih jutranjih ur...

Opis projekta
V Logatcu pripravljamo projekt stanovanjske gradnje 98 stanovanj.
Zasnovo predstavljata dva vzporedna niza, ki sta sestavljena vsak iz treh enot, orientirana od JZ proti SV.
Objekti bodo imeli klet, pritličje, tri nadstropja in mansardo.
Kupci bodo lahko izbirali med različnimi tipi stanovanj ( garsonjere, 1 s, 2 s, 2 s + 1k, 2 s + 2k, 3 s ), katerim bodo pripadale tudi posamezne shrambe in parkirišča.

Lokacija naselja se nahaja severno od centra Logatca, med obstoječim domom za ostarele in stanovanjskim naseljem enodružinskih individualnih hiš in blokov.
Dostop do naselja je omogočen z glavne lokalne ceste - Tržaška cesta, oziroma preko priključka avtoceste Ljubljana - Koper. Od Ljubljane je lokacija naselja oddaljena le 35 km.

14. in 15.12.2007 so se direktorji podjetij poslovne skupine Energoplan in vodje nekaterih oddelkov zbrali na 2-dnevni poslovni konferenci v Logarski dolini. Tema je bila izhodišče za oblikovanje strategije poslovne skupine Energoplan v srednjeročnem obdobju 2008-2012 in poslovni načrti družb v skupini za leto 2008.

Trenutne aktivnosti na večjih projektih v Sloveniji:

Hotel Creina v Kranju
Investitor hotel Creina: adaptacija obstoječega dela (v izvajanju finalizacija) + novogradnja prizidka
(v izvajanju groba gradbena dela); rok dokončanja februar 2008

Stanovanjski terasasti bloki Semedelski razgledi v Kopru
investitor IP Obala: novogradnja, v izvajanju finalizacija objektov; rok dokončanja december 2007

Lek kvalitetni center v Ljubljani
Investitor LEK d.d.: novogradnja, v izvajanju finalizacija objekta in izvedba zunanje ureditve;
rok dokončanja oktober 2007

Razširitev trgovskega centra E.Leclerc v Ljubljani
investitor Rudnimmo d.o.o.: pričetek del 12.9.2007; rok dokončanja predvidoma februar 2008

Stanovanjsko poslovni objekt PGH 3C/3 Koseze v Ljubljani
Investitor ZIL - inženiring: novogradnja, pričetek del 10.9.2007; rok dokončanja december 2008.

Kot zastopniki pri prodaji prodajamo stanovanja v Kopru »Semedelski razgledi«, prodajamo hiše na Drenovem griču pri Vrhniki, v Zambratiji imamo proste še 4 apartmaje.

Kot upravljalci projektov gradnje za trg na Parmovi ulici v Ljubljani določamo vsebino stanovanjsko poslovne soseske. Gre za izredno zanimivo lokacijo v neposredni bližini centra mesta, ki danes ponuja možnosti za razcvet marsikatere dejavnosti. Tu so nam zgled naložbena stanovanja v velikih evropskih mestih • izredna naložbena priložnost!

Na Hrvaškem pa snujemo vsebino stanovanjsko mešane soseske v Rijeki, apartmajskega naselja v Umagu - Bašanija, golf naselja v vasicah Vrnjak in Kuberton blizu Umaga, ki bo več kot dobrodošlo za vse ljubitelje tega športa in občudovalce lepega…

MERCATOR:
Dne 17.9.2007 smo v Šiški odprli prenovljeni Mercatorjev hipermarket. Dela so trajala izjemno kratko, od 1.8. do 10.9.2007. V tem času je bila zamenjana vsa elektroinstalacija, luči, sistem protipožarne zaščite, vsa keramika, prenovljena je celotna trgovina, dozidan prizidek v kvadraturi
700 m2, preplastitev celotnega parkirišča, ureditev ulice Ljubljanskih brigad. Dela smo skupaj z našimi podizvajalci izvajali praktično 24 ur na dan. Dela na 2. fazi potekajo skladno s terminskim planom in bodo zaključena v začetku novembra. Vrednost celotnih pogodbenih del je 20 mio EUR.

Od 31. maja do 3. julija je skupina 44 Energoplanovcev osvajala Moskvo. Med izletom po ruski metropoli smo si poleg Kremlja, Rdečega trga in še mnogih drugih čudovitih znamenitosti, ogledali tudi Energoplanovo predstavništvo ter naše gradbišče na Prospektu Mira v Moskvi. Ruski sodelavci so nas ob tem tudi prijetno pogostili. Izlet je bil nadvse zanimiv, zabaven in tudi poučen.

Gregor Prah, Energoplan: "Ob drastičnem dvigu obrestnih mer v kratkem času bi se povpraševanje po nepremičninah verjetno zmanjšalo. Tega prihodnjih nekaj let ne pričakujemo, saj se bodo obrestne mere spreminjale postopno, kar se v zadnjem letu že dogaja. Ne smemo pa tudi pozabiti, da ima vsako stanje na trgu pri investitorjih in kupcih svoj odzivni čas, ki se pri nepremičninah meri bolj v letih kot v mesecih. Povišanje obrestnih mer je le eden od dejavnikov dinamike na nepremičninskem trgu. Bolj kot vpliv višjih obresti na povpraševanje po nepremičninah bi me skrbelo, če bi v Ljubljani, kjer smo kot investitorji najbolj navzoči, vsako leto zgradili pet tisoč novih stanovanj."

Marijan Mučič, Primorje: "Obrestna mera v tem trenutku še ni glavni igralec pri stanovanjski gradnji. Skupina Primorje namerava trgu ponuditi po 500 stanovanj na leto. Prepričan sem, da bomo cilje dosegli ali jih celo presegli. Občutnejše zviševanje obrestnih mer bi dolgoročno lahko upočasnilo stanovanjske naložbe."

Matej Košič, Vegrad: "Ne, ker je cena stanovanj najbolj odvisna od trga. Cene so nižje, ko je dovolj stanovanj. Če jih primanjkuje, lahko prodajalci dvigujemo ceno. Tudi na lokacijah, ki niso tako prestižne. Kupci imajo veliko možnosti za financiranje stanovanja, od posojil do lizinga. Ne opažamo, da bi bilo povečanje ali zmanjšanje nakupov stanovanj povezano z gibanjem obrestnih mer. Bolj kot dražjih posojil se ljudje bojijo povišanja DDV pri prvi prodaji novogradenj z 8,5 na 20 odstotkov."

Nevenka Fajdiga, Gradis skupina G: "Ne. Menim, da ne bo manjšega povpraševanja po nepremičninah. V prihodnjih dveh letih se bo stanovanjska gradnja še povečala."

Slovenec na Hrvaškem in Hrvat v Sloveniji še vedno ne moreta vpisati lastninske pravice na nepremičnini, politiki neučinkoviti. Medtem ko ima samo v hrvaški Istri več tisoč Slovencev nepremičnine - vse prek pravnih lukenj -, politiki v obeh državah še vedno niso ničesar storili za ureditev problematike. Državi čakata, katera bo prva ugotovila obstoj vzajemnosti, brez česar niti Slovenec na Hrvaškem niti Hrvat v Sloveniji ne more vpisati lastninske pravice na kupljeni nepremičnini. Odvetniki medtem mastno služijo.

"Osemdeset odstotkov mojih strank je Slovencev; večinoma jim urejam nakup nepremičnine na Hrvaškem. Ugotavljam, da poslovneže in tudi druge to zelo zanima," nam je zadovoljno povedal odvetnik s hrvaške obale (ne želi biti imenovan), ki vsaj enkrat na teden dela tudi v pisarni v Ljubljani. Še bolj bi mu posel cvetel, je prepričan, če bi Slovenija in Hrvaška svojim državljanom tudi v praksi omogočili zakonit neposreden nakup nepremičnine.

Na papirju je Slovenija s sprejetjem ustreznega zakona, ki državljanom kandidatk za EU omogoča nakup nepremičnin pri nas na podlagi vzajemnosti, storila, kar je bilo treba. V praksi je še vedno status quo.

"Janša bi si zdaj po mojem nabral veliko točk v javnosti, če bi nehal blokirati peščico Hrvatov, ki hočejo kupiti nepremičnino v Sloveniji. Če bi to storil, namreč Hrvaška ne bi več imela prav nobenega izgovora pred Ljubljano in Brusljem, zakaj še vedno ovira zgolj Slovence, hkrati pa dovoljuje nakup nepremičnin Američanom, Avstrijcem, Nemcem, zdaj tudi že Italijanom," je prepričan hrvaški odvetnik.

Sam sicer dvomi, da se bo kmalu kaj premaknilo, saj gre po njegovem za vezano politično trgovino. Pri tem niti ni upošteval banalne, a ne neverjetne možnosti, da gre zgolj za vprašanje prestiža, kdo bo prvi popustil - Janša ali Sanader. Po ocenah našega sogovornika je samo v hrvaški Istri na papirnata podjetja, ki so jih ustanovili Slovenci, registriranih okoli dva tisoč nepremičnin. Če pa upoštevamo še druge možnosti, imajo Slovenci na Hrvaškem okoli 10 tisoč hiš in apartmajev.

Energoplan: edina težava je zemljiška knjiga
Poslovno priložnost so začutila tudi nekatera podjetja. Slovenska gradbena delniška družba Energoplan je denimo prek svoje zagrebške podružnice v Zambratiji pri Umagu zgradila precej apartmajev. Pri poslovanju ni nobenih težav. Vendar? "Zanimanje Slovencev je zelo veliko. Edina težava je v tem, da se Slovenci kot fizične osebe za zdaj še ne morejo vpisati v hrvaško zemljiško knjigo. Zato moramo iskati druge zakonite možnosti," pravi Gregor Prah iz prodajne službe Energoplana.

Danes, 12. septembra, sta Gregor Kaiser, direktor Sektorja za poslovanje s finančnimi institucijami in poslovno koordinacijo NLB, in predsednik ruske banke JSC Conversbank, Moskva Maxim Druzhinin, v Moskvi svečano podpisala kreditno pogodbo za financiranje izgradnje večnamenskega poslovnega kompleksa v Moskvi v višini 7,9 milijona evrov.

Realizacija posla bo povečala prisotnost NLB na ruskem trgu. Glavni izvajalec del bo slovensko podjetje Energoplan d. d., Ljubljana. Kredit delno zavaruje SID. NLB je v letošnjem letu podpisala z ruskimi bankami že več kreditnih pogodb z namenom financiranja poslov, ki jih v Rusiji izvajajo slovenska podjetja. Skupna vrednost teh pogodb presega 61 milijonov evrov, v NLB pa pričakujemo, da se bo ta vrednost do konca leta še povečala. NLB bo tudi v prihodnje nadaljevala s podporo slovenskim podjetjem pri njihovem prodoru na ruski trg in s tem še okrepila svojo vodilno vlogo med bankami v regiji na področju mednarodnega poslovanja.